8 javljanje

Pošten spanec je bil. Nočem več pretiravati s predolgim spanjem in poležavanjem. Sem se odločil kar budilko naštimati. Pričakoval sem pošto iz Slovenije, vendar ni prispela. Verjetno so krivi prazniki. Na hitro se pregledal novice in si naredil zajtrk. Danes sva z Aljažem naredila trening z eno od mlajših selekcij našega kluba, ker ga članska ekipa ni imela. Konec koncev, trenirava za sebe. Teživa pa k temu, da sva čim bolje pripravljena in da na tekmi dajeva malo več od ostalih. To se tukaj tudi pričakuje od naju. Ob petih je bilo vsega konec.

Po treningu sem si privoščil pravo domačo, po mojem receptu narejeno pico. Mjami :) To je moja hrana številka 1, vendar odkar sem prišel tukaj si je nisem privoščil. Ampak nič hudega. Mogoče mi celo paše tako. Rekel sem si konec s takšno hrano (samo kdaj pa kdaj). Zvečer sem si pogledal tekmo med Francijo in Anglijo.

Aja, islandski priimki? Samosvoji, ni kaj. Si predstavljate, da bi se jaz pisal Zdravkonson, po svojemu očetu (zato, ker je njemu ime Zdravko)? Ne, a ne? Tukaj na Islandiji je tako. Oče in sin ali oče in hčerka nimata istega priimka! Če je otrok moškega spola, potem je njegov priimek naslednji: ime očeta + son, če pa je otrok ženskega spola pa ime očeta + dottir. Res so posebneži...