1 Javljanje

Evo me. Končno sem si tudi jaz uspel ustvariti svoj blog, da bom lahko pisal tukaj kaj se dogaja meni in da dajem znake da sem sploh živ. Tukaj na Islandiji je vse lepo in prav. Mogoče sem imel prej malo drugačno mnenje o njej, vendar se mora vsak prepričati na lastne oči. Lahko te pozitivno preseneti. Dejstvo je, da tukaj ni skoraj nič dreves razen v glavnem mestu, ampak se najde veliko lepih naravnih lepot in kotičkov. Če ima kdo namen obiskati Islandijo naj mi sporoči, lahko priskrbim prenočišče :)

V glavnem...naj nahitro povzamem prvih 19 dni odkar me ni doma in se nahajam na skrajnem severu Evrope. 1. marca sem krenil iz deževne Ljubljane proti Copenhagenu skupaj s svojim novim soigralcem Aljažem. V Copenhagenu sva plačala za (pre) težko prtljago (2,7kg preveč) vsak po 37 eurov. Iz tam sva nadaljevala pot proti Keflaviku. Prispela sva tam čez 3 ure. Pričakalo nas je sonce brez oblačka! Neverjetno. Iz letališča do hotela v Reykjaviku naju je peljal trener. Sledila je kavica in krajši ogled mesta ter nočitev.

2. marca je sledil moj krst v novem dresu in spoznavanje z novimi soigralci. Tekmo smo igrali v nogometni dvorani proti ekipi Valur iz Reykjavika (državni prvaki Islandije 2007) in izgubili 3-1. Mislim, da drugega nismo mogli pričakovati. Igral sem celo tekmo. Po tekmi je sledila 190km dolga vožnja do Olafsvika, ki pa si jo bom zapomnil po tem, da smo se vsaj 20-krat ustavili vmes, ker je mati narava delala svoje (sneg, veter, slaba vidljivost). Celo en avto je zletel iz ceste! Po 4 urah smo končno prispeli na cilj, kjer je sledila vselitev v hišo na naslovu Ennisbraut 18.

Naslednji dnevi so minevali kot po tekočem traku. Morem priznati, da sem se nagledal Prison Breaka in filmov. Skozi treninge sem se spoznaval z novimi soigralci. Treningi so dobri in zanimivi, vendar trajajo 3 ure! Zame nekaj novega. Poudarek je na fizični pripravljenosti. Vaje za moč so nepogrešljiv del treninga. Včasih sva imela z Aljažem tudi 2 krat na dan trening individualno. Noge so bile v tem času zelo težke.

Moram priznati, da so ljudje tukaj zelo prijazni in, da je vsak pripravljen pomagati.

15. marca je sledila druga pripravljalna tekma v Akranesu proti ekipi ÍBV (nastopajo v isti ligi kot mi) iz bližnjega otoka Vestmannaeyjara. Tekma se je končala z izidom 2-2. Igral sem do 89 minute. Nato so sledili spet treningi dan za dnevom. Končno so nam priklopili tudi internet tako, da smo začeli biti povezani s svetom :) Športne stave so nepogrešljiv del dneva. Tako kot tudi gledanje prenosov nogometnih tekem ter filmov..

Moram priznati, da sem zelo vesel za prvi dve zmagi v letošnji sezoni mojega najljubšega in največjega kluba Nk Krško in jim hkrati čestitam na uspehu. Z vami sem! Kapo dol fantje :)

To je bilo na kratko kako, kaj, zakaj, s kom...tle gor na Islandiji v teh prvih dneh. Prvi vtis je odličen. Skratka, smo na vezi...