Ja, pa sem spet tukaj. Minilo je kar nekaj dni in to zelo hitro od mojega zadnjega javljanja. Skratka, bilo je zelo pestro in živahno. Torej sem imel razlog zakaj se nisem nič javil. Obiski so prišli in kaj hitro tudi odšli. Heca ni manjkalo niti minute :)Mislim, da nam je bilo vsem skupaj zelo lepo. Vsi skupaj smo videli nekaj novih stvari. Ampak to bodo Polona in sestrca povedale same.
Je pa ena stvar, ki me je konec tedna zelo močno razžalostila in še sreča, da je prišla sestra. Umrla mi je sestrična Milena iz Srbije (R.I.P.). Za vedno bo v naših srcih :(
Rezultat drugega kroga 1. delid karla
Vikingur Olafsvik - Njardvik 1-0 (0-0)
Tudi to tekmo nisem bil v kadru. Gol smo dali v 64 minuti s strelom iz 15 metrov. Mislim, da bom naslednjo tekmo konkuriral za moštvo. Naslednja tekma je na sporedu v soboto ko gremo v goste na sever Islandije ekipi KS/Leiftur. Bomo videli kaj bomo iztržili. Upamo na najboljše :)
Bravo za nogometaše iz Krškega. Mislim, da smo že obstali v ligi :) Roki golgeter - svaka čast.
petek, 23. maj 2008
36 javljanje
Avtor Miroslav Pilipovic ob 00:12
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarji:
God dain!
Počitnice na Islandiji pri našem Mirotu in njegovih prijateljih so bile nepozabne. Bilo je vsega. Videle smo veliko zanimivih stvari in seveda kraj kjer je Miro doma. Skratka nič mu ne manjka, če koga to skrbi slučajno. Ima dobro družbo, ki nam je popestrila noči, če se temu lahko tako reče, saj je tam seveda skoraj non stop dan. Mogoče se je samo tega težko navadit. Zaspat ne moreš kar tako lahko. Zato pa smo tudi ostajali budni zelo dolgo in se je jutro za nas začelo okoli 12. ure. :)
Bilo je veliko zabave in po moje naju bojo fantje kar malo pogrešali. :)
Pot na Islandijo je bila dolga in naporna, vendar so dnevi, ki smo jih preživele tam, to vse tudi odtehtali.
Miro, hvala še enkrat za prijeten dopust in drži se ...
Jutri pa kar pogumno na tekmo...
Saos
Lony
Hej!
Pa naj še jaz malo pokomentiram obisk na Islandiji, natančneje v Olafsviku. Pot je bila zelo dolga in naporna. Vendar pa nam niti malo ni bilo žal, ker je bilo zelo lepo. Fasciniralo me je, kako so lahko ljudje tako prijazni in sproščeni do neznancev, kako neokrnjena je narava, kako noč dejansko sploh ni noč in še bi lahko naštevala. Vendar pa bi to moral vsak videti in se prepričati na lastne oči. Morem reči, da se je brat dobro znašel med Islandci, čeprav je tudi dobrodošlo, da ima cimre, ki so "naši". In lahko rečem, da nam niti minuto ni bilo dolgčas in je čas minil prehitro in tako je prišel petek, ko sva s težkim srcem zapustili Olafsvik. Tako nama ostajajo lepi spomini v srcu in še par mesecev pričakovanja, da bo brat spet z nami, do takrat pa naj mu uspe, kar si je zamislil.
Thanks guys...
Objavite komentar