Zbudil sem se z mislijo kako bi bilo, če bi bil doma. Če bi imel možnost bi takoj prišel za kakšen dan, da lahko vidim in objamem tiste, ki jih imam rad. Ker pa te možnosti trenutno nimam se poskušam iz dneva v dan motivirati, da vso svojo energijo usmerim v stvar zaradi katere sem tukaj. Nestrpno pričakujem začetek prvenstva (12.5), kajti nisem igral nogomet za točke že od sredine novembra.
Sem v pričakovanju novega soigralca in hkrati sostanovalca, da pride iz Bosne na Islandijo, kajti od sedanjega sostanovalca nimam pretirano veliko družbe. Spoznali smo se že v Turčiji, kjer je bil z nami na pripravah in mislim, da sva se ujela. Zajebancije in smeha ne bi smelo manjkati. Tega mi nekako v teh dneh največ primanjkuje.
Današnji dan sem preživel doma, kajti vremenske razmere niso dopuščale kakšnega sprehoda. Danes mi je bilo kosilo zelo okusno. Ribe, ki jih prej nisem pretirano jedel, zdaj jem kot po tekočem traku. Islandci znajo z njimi, ker jih pripravijo na 101 način. Zvečer smo imeli trening, ki je minil v dobrem in delovnem vzdušju. Kasneje sem si pogledal BB in že sem bil pripravljen za spanje :)
četrtek, 10. april 2008
23 javljanje
Avtor Miroslav Pilipovic ob 00:38
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
bravo!
Iiiiiiii.....kak sva lepa...:-)
Ta slikca z Miro pa prav lepo paše sem gor in verjamem da je tut ona vesela, da si se je spomnu še na ta način....
:)
Objavite komentar